V hribe z javnim prevozom!
40 nizkoogljičnih planinskih izletov po Sloveniji
ZAKAJ V HRIBE Z JAVNIM PREVOZOM?
Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom. Dandanes je to prej izjema kot pravilo: avtomobil je postal osrednji potovalni način, z njim pa se nemalokrat pripeljemo do najvišjega možnega izhodišča. Z vidika varovanja okolja je to problematično: s tem obremenjujemo občutljivo gorsko pokrajino, povečujemo potrebe po izgradnji parkirišč in cestne infrastrukture ter za seboj puščamo ogljični odtis, ki še dodatno poglablja že tako perečo podnebno krizo. Na nekaterih bolj obljudenih lokacijah je stanje že tako nevdržno, da povzroča prometni kaos in onemogoča obratovanje javnega potniškega prometa.


Prizora iz planine Blato (levo) in Vršiča (desno), ki se poleti dušita v avtomobilski pločevini (foto: Matej Gabrovec).
Ena od rešitev za to je večja uporaba javnega prevoza. Deklarativno smo mu sicer naklonjeni, vendar ga dejansko uporablja zelo malo ljudi , v prostočasne namene pa še manj. V Sloveniji vlada konsenz, da je sistem javnega prevoza slab in nekonkurenčen osebnemu avtomobilu zaradi premajhne pogostosti voženj, dolgih potovalnih časov, slabe dostopnosti informacij in drugih kazalnikov kakovosti. To v marsičem drži , vendar pa sistem ni tako slab, da ne bi bil uporaben vsaj za določene poti. Obenem je bil v zadnjih letih deležen nekaterih izboljšav, kot so hitre avtobusne linije med večjimi regionalnimi središči, cenovne ugodnosti in vzpostavitev državnega voznorednega iskalnika. Obenem se državne in lokalne oblasti vedno bolj zavedajo neželenih učinkov, ki jih prinaša avtomobilski promet, in spodbujajo obiskovanje gora na trajnosten način .
Poleg koristi za okolje ima javni prevoz v primerjavi z osebnim avtomobilom na planinskih turah številne koristi za posameznika, na katere prepogosto pozabljamo. Vožnja z avtomobilom je marsikdaj utrujajoča in posledično tudi nevarna, sploh po naporni planinski turi, na javnem prevozu pa lahko ta čas namenimo počitku. Pri uporabi avtobusa ali vlaka odpade tudi iskanje parkirnega mesta, ki je nemalokrat stresno, v vedno več primerih to niti ni brezplačno. Omeniti velja tudi vedno bolj ugodne cene javnega prevoza, zlasti ob koncih tedna in praznikih, ko imajo uporabniki kar 75-odstotni popust na vožnjo z vlakom ali avtobusom, na voljo pa so tudi družinske vozovnice. Javni prevoz imajo radi tudi otroci, ki jim je vožnja posebno doživetje.
Ena od pomembnih, a nemalokrat spregledanih prednosti javnega prevoza tudi ta, da se nam ni treba vračati na izhodišče - izlet ali planinsko turo torej lahko končamo na povsem drugi lokaciji. Na ta način v enem zamahu lahko obiščemo več območij ali pokrajin, kar z lastnim avtomobilom ni mogoče. Takšne poti so praviloma manj obljudene, naše doživljanje narave je bolj intenzivno, poti pa so zaradi raznolikosti naravne in kulturne pokrajine v različnih nadmorskih višinah bolj raznolike. S pomočjo javnega prevoza je že zdaj najlažje prehoditi t. i. vezne planinske obhodnice, kot je Slovenska planinska pot .
40 PLANINSKIH IZLETOV PO SLOVENIJI
Ne glede na okoljske in individualne koristi ter postopno izboljšanje ponudbe javnega prevoza je dejstvo, da je načrtovanje poti z avtobusom, vlakom ali drugimi trajnostnimi potovalnimi načini zahtevnejše v primerjavi z načrtovanjem poti z lastnim avtomobilom. Zato so že bili zasnovani nekateri trajnostni izleti , časovno izvedljivi znotraj veljavnih voznih redov javnega potniškega prometa. V okviru projekta CARE4CLIMATE pa smo naredili še korak naprej. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije smo v okviru njihove pobude " Peš iz dolin do višin " zasnovali 40 izletov, ki ne zahtevajo vračanja na izhodišče in jih je tako najlažje izvesti z javnim prevozom.
Fotoutrinki z izletov (foto: Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin)
Izleti so zasnovani tako, da sta izhodiščna in končna točka različni postajališči javnega prevoza. Nanje vsak dan, vključno z vikendi in prazniki, zjutraj/dopoldne ter popoldne/zvečer pripelje vsaj en vlak ali avtobus iz bližnjega regionalnega središča. Med oblikovanjem izletov smo vozne rede skrbno preučili, tako da so vsi izleti izvedljivi (nazadnje smo jih preverili avgusta 2024). Poti razen redkih izjem potekajo po označenih planinskih poteh čez doživljajsko bogate predele, polne naravnih in kulturnih znamenitosti, čez razgledne vrhove in mimo planinskih koč, kjer se lahko obiskovalci spočijejo in okrepčajo. Z izjemo Grintovca so vsi izleti enodnevni in večinoma potekajo po sredogorju, v prihodnje pa se bo seznam izletov predvidoma daljšal, tudi z večdnevnimi visokogorskimi turami.
SPLETNA APLIKACIJA
Teh 40 izletov predstavljamo v obliki spletne aplikacije " V hribe z javnim prevozom ". Ta ima številne funkcionalnosti, ki so namenjene tako načrtovanju izletov kot njihovi izvedbi. Ob kliku na vsak izlet se odpre pojavno okno s ključnimi informacijami: osnovnim itinerarjem, okvirnim časom hoje, zahtevnostjo poti, literaturo Planinske založbe, izhodiščnim in končnim postajališčem javnega prevoza, dodatnimi informacijami o poti v aplikaciji maPZS in morebitnimi opombami. Dodane so tudi povezave do postajališč v državnem voznorednem iskalniku . V enem izmed zavihkov v aplikaciji je tudi filter, ki nam pomaga izbrati izlet glede na želene značilnosti.
ArcGIS Web Application
KAKO NAČRTOVATI IZLET?
1. KORAK
Ko odpremo aplikacijo , se nam prikažejo planinski izleti. Označimo želenega, pri tem si lahko pomagamo tudi s filtrom v zavihku desno zgoraj, ki izlete izbere glede na zahtevnost poti (kategorizacija PZS), okvirni čas hoje in trajanje vožnje z JPP v eno smer iz regionalnih središč. Nato v pojavnem oknu izbranega izleta ali postajališča JPP kliknemo na povezavo do voznih redov.
2. KORAK
V državnem voznorednem iskalniku se bodo za izbrani čas izpisali prihodi avtobusa ali vlaka na izbranem postajališču (prikazanih je prvih 10 dnevnih prihodov od nastavljenega časa). Na ta način lahko preverimo, iz katerih smeri lahko z javnim prevozom pridemo od doma do izhodišča ob želeni uri, ter povezave od cilja do doma. Med rezultati so prikazane le direktne linije, ki vozijo do izbranega postajališča. Za kompleksnejše poti, ki terjajo prestopanje, kot tudi za načrtovanje poti "od vrat do vrat", si lahko pomagamo z državnim multimodalnim načrtovalcem poti . Opozarjamo, da je ta še v testni fazi.
3. KORAK
Med hojo po planinskih poteh si lahko pomagamo z aplikacijo maPZS . Vanjo je vnešenih vseh 40 izletov, v njej pa boste našli več informacij o poteku poti (dolžina, višinski profil, koče in znamenitosti ob poti ipd). V maPZS so sicer prikazane vse planinske poti v Sloveniji, ki jih vzdržujejo planinska društva in Planinska zveza Slovenije. Oktobra 2020 objavljena verzija je še preizkusna (Beta), namenjena predvsem zbiranju pripomb in predlogov.
OKOLJU SREDNJE PRIJAZNA ALTERNATIVA
Če od doma do izhodišča nimate ustrezne povezave ali pa se vam zdi, da boste z javnim prevozom porabili preveč časa, lahko izberete izlet, ki se začne in konča ob istem koridorju javnega potniškega prometa. To pomeni, da se je do izhodišča poti mogoče pripeljati tudi z osebnim avtomobilom in se od cilja do izhodišča vrniti z javnim prevozom. V tem primeru vaš ogljični odtis sicer ne bo bistveno manjši, boste pa k varovanju okolja prispevali s tem, da boste avtomobil pustili v dolini.
VAŠE MNENJE
Veseli bomo tudi uporabniških odzivov na aplikacijo, posamezne izlete ali na pobudo kot celoto. Izkušnje z javnim prevozom in načrtovanjem poti bomo posredovali upravljavcu javnega potniškega prometa. Svoja opažanja, razmišljanja, komentarje, pripombe ali predloge nam lahko sporočite na e-naslov hribi.jpp@zrc-sazu.si .
UPORABNE POVEZAVE
Državni voznoredni iskalnik - uporaben za iskanje prihodov javnega prevoza na posamezna postajališča
Multimodalni načrtovalec poti SiMO (testna različica) - uporaben zlasti za kompleksnejše poti s prestopanjem
maPZS - planinske poti v Sloveniji
Slovenija planinari - informacije o linijah javnega prevoza v gorskih destinacijah
O PROJEKTU PEŠ IZ DOLIN DO VIŠIN
Peš iz dolin do višin je dolgoročna usmeritev Planinske zveze Slovenije v spodbujanje trajnostnega in okolju prijaznega obiska gora. Z izbiro izhodišča in zaključka planinskega izleta v dolini imamo priložnost doživeti in spoznati izbrani cilj od vznožja do vrha. Če do izhodišča dostopamo peš, s kolesom, z javnim prevozom, s sopotništvom ali souporabo osebnih vozil, pa nam bo narava še posebej hvaležna. Tak pristop je gorskemu okolju bolj prijazen in je tudi najbolj etičen.
O PROJEKTU CARE4CLIMATE
V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE je pod vodstvom Ministrstva za okolje, podnebje in energijo povezanih 15 partnerjev iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. S svojimi aktivnostmi prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij TGP, določenih v strateških dokumentih, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije za doseganje notranje zakonodajnih ciljev na področju zmanjšanja emisij TGP.