Konflikti na podeželju

Na socioekonomskem področju smo kot ključni dejavnosti, ki jih je relevantno vrednotiti, opredelili turizem in kmetijstvo. Prvo smo ovrednotili s številom prihodov turistov ter številom počitniških stanovanj, drugo pa s številom kmetijskih gospodarstev in številom glav velike živine.

Tu je bilo manj občin takih, ki bi močneje odstopale od povprečja, saj močno prevladujeta razreda srednje majhne in srednje velike verjetnosti pojavljanja konfliktov (157 občin). Le štiri občine (Brežice, Piran, Podčetrtek in Veržej) izkazujejo veliko verjetnost pojavljanja konfliktov.

Na drugi strani pa kar 51 zelo majhno ali majhno verjetnost. Prostorsko gledano so to večinoma občine na jugozahodu Slovenije. Več občin s srednje veliko verjetnostjo pojavljanja konfliktov pa se nahaja v Podravski, Savinjski in Gorenjski statistični regiji.

Zadnji sklop kazalnikov zajema kazalnike prostorske strukture, pri čemer smo ovrednotili spremembo rabe poseljenih in sorodnih zemljišč, delež stavbnih zemljišč, delež nezazidanih stavbnih zemljišč in izdana gradbena dovoljenja. 

Vsi kazalniki tako nakazujejo na pritiske po rabi prostora za gradnjo. Občine s srednje veliko ali veliko verjetnostjo pojavljanja konfliktov se nahajajo predvsem na vzhodu in delno na jugu Slovenije. Z zelo veliko verjetnostjo izstopa Mirna Peč, v devetih občinah pa je verjetnost velika (Benedikt, Črenšovci, Hoče-Slivnica, Lenart, Odranci, Radenci, Šentjur, Šmartno ob Paki, Veržej). Na drugi strani se občine z zelo majhno ali majhno verjetnostjo pojavljanja konfliktov nahajajo predvsem na severozahodu države, izstopata predvsem Gorenjska in Goriška ter Ljubljana z okolico.

Najbolj središčno vlogo imajo na podeželju konflikti na področju kmetijstva, kar potrjujejo najvišje vrednosti vseh treh mer središčnosti za to vozlišče. Ker je to osnovno področje konflikta, je povezano z večjim številom vozlišč (11), ki predstavljajo podrobnejše konflikte, številni med njimi pa se tudi večkrat ponovijo, kar temu vozlišču daje še večjo vlogo. S kmetijstvom so najpogosteje povezane različne problematike, ki se navezujejo na kmetijska zemljišča in intenzifikacijo kmetijstva.

Kmetijska zemljišča so sicer povezana s sedmimi drugimi vozlišči, vendar z nobenim tako pogosto kot s kmetijstvom. V širšem kontekstu lahko opazimo, da so kmetijska zemljišča pogosto neustrezno uporabljena in da se nanje vršijo pritiski za spremembe namembnosti, predvsem za stanovanjsko gradnjo oz. za namen širjenja poselitve. Prisotni so tudi spori glede mej in zaraščanja kmetijskih zemljišč.

Še eno pomembno vozlišče, ki pripomore k visoki središčnosti področja kmetijstva, je intenzifikazija kmetijstva. V tem kontekstu so največkrat vzrok konfliktov hrup, smrad in uporaba škropiv v kmetijstvu, kar moti priseljence iz urbanih območij.

Vozlišče, ki predstavlja širše področje konflikta, je poselitev, in sicer glede na število povezav, ki jih tvori z ostalimi vozlišči (takoj za kmetijstvom), vendar so te povezave nekoliko šibkejše oziroma se ti (sicer številni) konflikti ne ponovijo pogosto. Največkrat so konflikti na področju poselitve povezani z ukinjanjem storitev, kot je zapiranje trgovine in ukinjanje bankomata ter stanovanjsko gradnjo. V nekaterih občinah se prav tako srečujejo s problematiko razpršene gradnje in ohranjanja poselitve.

V nasprotju s poselitvijo tvori vozlišče, ki predstavlja področje konflikta zemljišča, manjše število povezav, ki pa so močnejše. Največkrat se občine soočajo s težavami zaradi zagotavljanja zemljišč za gradnjo gospodarske javne infrastrukture (GJI) ali pa stanovanjsko gradnjo in s tem povezanim ohranjanjem poselitve. Za pridobivanje zemljišč, potrebnih za vzdrževanje, gradnjo in obnovo GJI, so občine pogosto v konfliktu z lastniki zemljišč.

Nekoliko manjšo vlogo v omrežju zaznanih konfliktov imajo vozlišča, povezana s prostorsko degradacijo (FRO in degradacija). Sklepamo, da bi dosegli višjo središčnost, če bi ti vozlišči in njune povezave združili.

Nekateri konflikti so prikazani na zunanjem robu in na nek način obkrožajo konkretnejše in glede na izračune pomembnejše konflikte, ki se nahajajo v središču. To simbolično predstavlja širše, manj konkretne in težje naslovljive probleme, ki jih nekatere občine prepoznavajo na njihovem podeželju, navezujejo pa se na nerazumevanje okoljevarstva in podeželja na sploh.

Vsak anketiranec na občini je bil zaprošen, da:

1. izbere 5 konfliktov, ki se najpogosteje pojavljajo v dotični občini, s čemer smo ugotavljali frekvenco (pogostost) konfliktov; višja frekvenca odgovorov nakazuje na pojavljanje konflikta v več občinah in s tem na njegovo razširjenost v preučevanih občinah;
2. pet izbranih konfliktov rangira, in sicer od 1 (konflikt se pojavlja najpogosteje) do 5 (konflikt se pojavlja manj pogosto); pri tem čim nižje povprečje nakazuje večjo pomembnost konflikta v preučevanih občinah.

Občine so med najpogostejše konflikte največkrat uvrstile konflikt zaradi težav pri zagotavljanju zemljišč za gradnjo/posodobitev gospodarske javne infrastrukture (59), ki je prav tako najvišje glede na povprečje (2,3) in s tem najpogostejši konflikt na podeželju. Zelo razširjena sta tudi konflikta zaradi odlaganja odpadkov v naravo (46) in funkcionalno degradiranega prostora (44), saj so ju zaznali v več kot polovici sodelujočih občin, vendar si po pogostosti delita deseto mesto po povprečju (3,3).  Sledijo konflikti zaradi pomanjkanja/ukinjanja storitev javne oskrbe (40), zaradi novogradenj za namen bivanja, gospodarskih in drugih objektov (36) in zaradi koncentracije, intenzifikacije in specializacije kmetijske proizvodnje (31). Ti konflikti se pogosto pojavljajo, saj so jih občine najpogosteje razvrstile na prvo ali drugo mesto.

Nekoliko nižje uvrščena, a še vedno relativno pogosto omenjena, sta konflikta zaradi nespoštovanja določil prostorskih aktov s področja varstva naravne in kulturne dediščine (29; 3,2) ter zaradi turističnih, prostočasnih, rekreacijskih in športnih aktivnosti (28; 3,1). Med manj pogosto omenjenimi konflikti sta konflikta zaradi težav pri dostopu do in zagotavljanju kakovostne pitne vode (14) in zaradi priseljevanja iz mest (11). Zaznavajo ju v manjšem številu občin, kjer pa se pojavljata zelo pogosto (povprečje manjše od 3).

Najmanj pogosto sta s strani občin zaznana konflikta zaradi kraj kmetijskih pridelkov in povzročanja škode na kmetijskih površinah (6) ter zaradi prisotnosti posebnih skupin prebivalcev (4). Občine, katere so ju zaznale, so ju uvrstile na nižja mesta (povprečji 4,2 in 4).

Med seboj so najpogosteje v konfliktu prebivalci in občina. Občina tista, ki je v konfliktu še z največ ostalimi udeleženci (10), od tega z državo nekoliko pogosteje kot z ostalimi (3). Tudi prebivalci so udeleženi v konfliktih s številnimi drugimi udeleženci (7), poleg občin najpogosteje še z investitorji (22) in obiskovalci (8).

Izstopajo tudi (klasični) konflikti med domačini in priseljenci (25) ter med kmeti in nekmeti (20), pogostejši pa so še konflikti med prebivalci s stalnim in začasnim prebivališčem (11). Nepovezanost konflikta med slednjima skupinama udeležencev z ostalimi lahko poskusimo razložiti na način, da na občinah dojemajo prebivalce kot »prebivalce« in jih ne ločujejo na podlagi stalnosti prebivališča, razen v primeru, da se konflikt pojavi izrecno med tema dvema skupinama.

Večinoma sta v konflikte vključeni po dve skupini udeležencev naenkrat, le redko so na občinah navedli tri ali več udeležencev v posameznem konfliktu.

Povezave smo prikazali za 28 konfliktov, ki so vključevali rešitve (katere, za katere konflikte). Najpogostejši način reševanja konfliktov je usklajevanje, ki pa ga na občinah dopolnjujejo še z drugimi metodami dela. Kot edini pristop so usklajevanje uporabili v treh primerih: škode zaradi divjadi, konflikt med domačini in turisti ter zagotavljanje zemljišč za GJI. V primerih ostalih sedmih konfliktov so na občinah le-te reševali še z enim izmed drugih načinov dela. Tako so zaradi odlaganja odpadkov, neurejenih lastniških razmerij, smradu zaradi gnojnice in umeščanja kmetijskih objektov na več občinah speljali tudi uradne postopke.

Usklajevanje in uradni postopki sta najbolj pogosta in tudi najbolj povezana načina reševanja konfliktov, ki so jih opisale občine, ta povezanost pa nakazuje tudi na raznovrstne pristope občin k reševanju istih oz. podobnih konfliktov. Različni načini usklajevanja, v kolikor so uporabljeni pravočasno, lahko preprečijo nastanek in nadaljnji razvoj konfliktov. Na drugi strani pa raznoliki uradni postopki poskušajo blažiti ali odpraviti posledice že nastalih konfliktov. Lahko so uporabljeni kot izhod v sili ali ko občine menijo, da je reševanje nastale situacije preseglo njihove pristojnosti ali zmožnosti.

Tretjo najvišjo stopnjo središčnosti izkazuje vozlišče, ki predstavlja reševanje konfliktov z informiranjem. Na ta način občine rešujejo predvsem konflikte zaradi nerazumevanja prostorske politike, prenosa upravljanja z GJI na zasebnika in rekreacije izven označenih poti. Tako informiranja kot tudi usklajevanja se poslužujejo občine predvsem v primeru umeščanja GJI v prostor.

Med manj pogostimi rešitvami so še uvajanje novosti, podajanje strokovnih mnenj in investicije v infrastrukturo. Pri tem so investicije svojevrstna izjema, saj skupaj s konfliktoma zaradi ogroženosti pitne vode in zagotavljanja oskrbe s pitno vodo predstavljajo svojo podskupino, ki ni povezana s preostalo mrežo. Posebnost je tudi konflikt zaradi divjega parkiranja oz. nelegalnih parkirišč, katerega občine rešujejo na tri različne načine, in sicer z informiranjem, uradnimi postopki in pa z uvajanjem novosti, kot so avtobusne linije ob koncih tedna in pa brezplačno parkiranje na urejenih lokacijah.

Analiza temelji na željah in potrebah, ki so jih prepoznale občine. Glavno področje, na katerem si občine želijo pomoči oz. sprememb, je zakonodaja. Njena središčnost izhaja iz velikega števila povezav, med katerimi je kar nekaj tudi močnejših. Na občinah si želijo bolj jasne, enotne, nedvoumne, fleksibilne in enostavne zakonodaje na področjih kmetijstva, podeželja, lastništva, zemljišč, okoljevarstva, ohranjanja kulturne pokrajine in gospodarske javne infrastrukture.

Občine, ki imajo ključno središčno vlogo v omrežju, želijo sodelovati z državo pri pripravi tovrstne zakonodaje, hkrati pa želijo pridobiti tudi več pristojnosti na področju urejanja prostora in izdajanja gradbenih dovoljenj. Ključnega pomena za pretok informacij je vozlišče več posluha, ki sicer samo nima močnih ali številnih povezav z ostalimi vozlišči, predstavlja pa edino neposredno povezavo med občinami in splošno podporo ter strokovno pomočjo.

Veliko središčno vlogo ima tudi vozlišče, ki predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo (GJI). Največ podpore na tem področju si občine želijo pri urejanju lastniških zadev, pridobivanju zemljišč in optimizaciji postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in mnenj DGD (dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja). Vozlišče postopkov je sicer močno povezano s pomembnim vozliščem, pa tudi drugimi, vendar so podobno povezana tudi sosednja vozlišča, zato je njegova skupna vloga manjša.

Kmetijstvo se pri vseh treh merah središčnosti pojavi med 15 % najbolj središčnih vozlišč, vendar ni nikoli v samem vrhu po pomembnosti. Oblike pomoči, ki so potrebne na tem področju, so številne, raznolike in specifične, zato nobeno od vozlišč ni doseglo večje stopnje središčnosti. Tudi finančna pomoč, za katero bi pričakovali, da bo višje uvrščena, ni središčnega pomena, saj imajo različne občine različne projekte, pri katerih bi si želele sofinanciranja s strani države. V zunanjem delu grafikona se nahajajo še inšpekcijske službe – vozlišče, ki smo ga pri analiziranju odgovorov pogosto zasledili, vendar z vidika povezovanja in mreženja nima tolikšne vloge.

Našo pozornost je pritegnila tudi zanimiva oblika, ki jo tvorijo vozlišča v levi veji grafa: splošna podpora, strokovnjaki, delavnice in komunikacija, kjer je vsako izmed vozlišč povezano z vsakim, kar je posledica prepletenosti tovrstnih oblik podpore pri reševanju konfliktov.

Med najpogostejšimi ključnimi besedami v analiziranih člankih časnika Večer je cestna infrastruktura (gradnja obvoznice, državna cesta, preobremenjenost ceste, cestni promet, hrup), sledi okoljska degradacija (smeti, gramoznica, odpadki, odpadne pnevmatike, sanacija, smrad), prostorsko načrtovanje (OPPN, gradnja stanovanj, umeščanje industrijske cone), kmetijstvo (kmetijstvo na zavarovanih območjih, kmetijska zemljišča, gnojenje, odkup grozdja) ter različne faze konfliktov (protest, peticija, tožba, sanacija, civilna iniciativa).

Iz analize člankov v časniku Večer je razvidno, da je osrednji in še vedno trajajoč konflikt v Podravju gradnja ptujske obvoznice. Sledi sanacija gramozne jame z odpadno pnevmatiko v Lovrencu na Dravskem polju. Odmevnejši konflikt s področja prostorskega načrtovanja je bil gradnja industrijske cone v Kidričevem.

V Dolenjskem listu so največkrat poročali o konfliktih s področja infrastrukture (75 člankov), okolja (53 člankov), gospodarstva (46 člankov) in prostorskega načrtovanja (44 člankov). Manjkrat pa so poročali o konfliktih, vezanih na politike in predpise, prebivalstvo, kmetijstvo in gozdarstvo.

V Dolenjskem listu so bili zaznani konflikti z zelo različnih področij, zato so tudi ključne besede, ki se pojavljajo, raznovrstne: umeščanje infrastrukture (tretja razvojna os, daljnovod, hidroelektrarna, bazne postaje, ceste, kablovod, elektrika, železnica), degradacija in varovanje okolja (odpadki, deponija, smrad, hrup, sanacija, gramoznica, poplavna varnost, vodotok), prisotnost posebnih skupin prebivalcev (Romi, begunci, migracije). Manj je bilo ključnih besed na področju kmetijstva (zemljišča, odstrel, odkupne cene, divjad). Pojavljajo se pa tudi številne druge ključne besede (parkirišča, banka, jedrska elektrarna, obnova, zdravstvo, zapiranje itd.).

V nacionalnem časopisu Kmečki glas so pričakovano poročali predvsem o konfliktih s področja kmetijstva (43 člankov), sledijo politike in predpisi (23 člankov), gospodarstvo (13 člankov) in okolje (10 člankov). Med manj pogostimi članki so še konflikti s področja prostorskega načrtovanja, gozdarstva, infrastrukture in prebivalstva.

Udeleženci delavnice so prepoznali konflikte s štirih ločenih področij (administrativno, zakonodajno, socialno- demografske ter konflikte s področja stroke, stanja v prostoru in podatkov). Pri iskanju vzrokov so udeleženci pogosto ugotovili, da je konflikt, ki so ga prepoznali v predhodni nalogi, pravzaprav vzrok, ki povzroča konflikt in ne konflikt sam. To je razvidno iz primerjave vizualizacije prepoznanih konfliktov (desno) in spodnjih vzrokov:

• razmeščanje dejavnosti v prostor,

• prostorsko načrtovanje,

• odsotnost regionalnega prostorskega plana,

• izvedbeni del prostorskega akta ne sledi strateškemu delu,

• razdrobljenost občin in prevelike pristojnosti občin na področju prostorskega načrtovanja,

• tržna naravnanost prostorskih načrtovalcev,

• nekonsistentnost podatkovnih baz in državnih spletnih portalov,

• vertikalna neskladnost (država - občina),

• kadrovsko podhranjene strokovne službe,

• odsotnost zemljiške in kmetijske politike, kar privede do neizkoriščenosti nepozidanih stavbnih zemljišč,

• menjava generacij in medgeneracijski/družinski odnosi in konflikti,

• nezmožnost sprejemanja kompromisov ter pomanjkanje komunikacije,

• strah pred obveznostmi ob sprejemu finančnih pomoči iz Skupne kmetijske politike EU,

• reševanje nelegalnih objektov.

Na delavnici so udeleženci sooblikovali miselni vzorec deležnikov (udeležencev) v konfliktih. Zanimivo je, da so udeleženci kot osrednjega deležnika pri konfliktih opredelili kmeta. Poleg kmeta se kot pomembni udeleženci po njihovem mnenju pojavljajo še ostali prebivalci, gospodarstvo, lokalna in državna uprava, turisti in obiskovalci ter civilna iniciativa in nevladne organizacije. Prepoznanih je bilo tudi nekaj povezav konfliktov, ki niso povezani z kmeti (črtkana črta).

V drugem koraku smo opredelili opisne zaloge vrednosti za vsak kriterij in dejavnik.  Rdeča barva označuje slabost, črna nevtralnost in zelena prednost pri zmožnosti reševanja konflikta.

V tretjem koraku smo utežili posamezne kriterije, saj sklepamo, da niso vsi enako pomembni za uspešno razreševanje konflikta.

Na podlagi rezultatov e-anket občin smo identificirali tiste občine, ki so bile najprimernejše za izvedbo pilotne študije. Preglednica prikazuje občine, ki so najbolj ustrezale kriterijem za izbor:

• aktualnost konflikta;
• sodelovanje občine v reševanju konflikta,
• prisotnost več raznovrstnih konfliktov na območju občine,
• vsaj ena občina je določen konflikt opredelila kot najbolj pereč,
• posamezna vrsta konflikta je prostorsko razpršena med več občin.

Opomba: v prvi vrstici so navedeni razlogi za konflikte, v prvem stolpcu pa občine, ki so tem razlogom dodelile največ točk v anketi pri vprašanju: »Kateri konflikti se v vaši občini najpogosteje pojavljajo?«. Anketirane občine so odgovore  razvrstile od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najmanj in 5 najbolj pogosto pojavljanje konflikta.

Glede na pridobljene podatke (e-ankete občin, intervjuji z lokalnimi akcijskimi skupinami) smo s sogovorniki iz občin Škofja Loka in Ormož analizirali:

• vsaj en konflikt s področja kmetijstva in podeželja;
• akterje, udeležene v tem konfliktu;
• uporabljene pristope pri razreševanju tega konflikta;  
• kdo bi še moral aktivno sodelovati pri reševanju konflikta in zakaj;    
• ocene za dejavnike in kriterije DEXi modela.  

Naš model je analiziral dejavnike in kriterije v obeh občinah in ocenil, da imata konflikta v občini Škofja Loka in Ormož različne sposobnosti reševanja konflikta.

Za Škofjo Loko (glej sliko desno) model ocenjuje, da obstajajo kar tri kritična področja, ki ovirajo sposobnost reševanja konflikta, in sicer:

• usklajenost med razvojnimi strategijami in gospodarskimi dejavnostmi,
• prisotnost špekulacij – nerazumne spremembe tržnih cen zemljišč in
• opremljenost z gospodarsko in javno infrastrukturo.