Temenica

Majhna reka velikih skrivnosti

O Temenici

Temenica je po vodnih količinah največji in najpomembnejši pritok Krke. Izvira v predalpskem Posavskem hribovju. V večjem delu teče v dinarski smeri od SZ proti JV, vzporedno s Krko. Reki ločuje obsežno razvodno kraško območje vzhodne Suhe krajine. O točni dolžini Temenice je težko govoriti, saj znaten del njenega toka poteka podzemno, od tod pa najverjetneje izhaja njeno ime Temenica. Skupni površinski tok znaša približno 42 km, zaradi česar bi lahko rekli, da je nekakšna maratonka. Njeno porečje, od koder se izlivajo vode v Temenico, meri okoli 300 km².

Večji del toka teče po Dolenjskem podolju – pokrajini, ki je ujeta med Posavsko hribovje na severu in Suho krajino na jugu. Na vzhodu se prevesi v Mirnsko dolino, Raduljsko hribovje in Krško gričevje. To območje ima prehoden značaj, kjer se v različnih pokrajinskih gradnikih odražajo predalpski, dinarski in subpanonski vplivi.

Pogled na Temenico zahodno od Trebnjega.

Temenica izvira v slikovitem kraškem izviru v Posavskem hribovju. Gre za ponikalnico, ki na svojem toku dvakrat ponikne. Prvič pri vasi Dolenje Ponikve, kmalu po tem ko zapusti Trebnje. Na površju se z istim imenom ponovno pojavi v slaba dva kilometra oddaljenem izviru Zijalo pri vasi Vrhpeč. Od tu v številnih meandrih nadaljuje tok po Mirnopeški kraški dolini vse do Goriške vasi, kjer ponovno ponikne. Na površju se spet pojavi v dobra dva kilometra oddaljeni zatrepi dolini Luknja, kjer izvira tudi pod imenom Prečna, nato teče po Zaloškem polju in se pri Zalogu izliva v Krko. Temenica je zaradi svojega kraškega značaja in relativno dobre ohranjenosti zaščitena kot hidrološka in geomorfološka vrednota državnega pomena.

Temenica pri Dolenjih Ponikvah, vzhodno od Trebnjega, prvič ponikne v številnih ponikvah in požiralnikih.

Dolina zgornje Temenice, na odseku med izvirom in ponorom pri Dolenjih Ponikvah, s 27 km toka predstavlja najdaljši odsek reke in hkrati najdaljšo slepo dolino v Sloveniji. V tem delu porečje Temenice prejme med 1200 in 1400 mm padavin, kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem. Dobra polovica jih izhlapi, slaba polovica pa odteče po reki. Temenica ima dežno-snežni rečni pretočni režim s pretočnim viškom jeseni in spomladi ter nižkom poleti in pozimi. Vodomerna postaja pri Rožnem Vrhu za zadnje 30-letno obdobje (1991–2020) na Temenici beleži približno 700 l/s pretoka.

Povirje Temenice se je izoblikovalo v triasnem dolomitu, kjer se nahajajo tudi območja s plio- in pleistocenskimi glinami. Ker je dolomit praviloma nekoliko slabše prepusten za vodo od apnenca, se je v njem izoblikoval fluviokraški tip reliefa, za katerega je značilna tudi površinska rečna mreža. Temenica tako v tem delu prejme nekatere manjše in nestalne pritoke, kot so Bukovica, Bratnica in Kodeljevec. Rečna mreža je s približno 1,1 km površinskih tokov na km² razmeroma redka, njena gostota pa je pod slovenskim povprečjem, ki znaša 1,3 km/km². V južnem delu porečja prevladujejo jurski apnenci, ki so bistveno bolj prepustni za vodo ter ne omogočajo razvoja rečne mreže. Temenica posledično večino pritokov prejme z leve strani, zaradi česar sta rečna mreža in porečje izrazito asimetrična, ob stiku z apnenci pa tudi sama ponikne.

Dolina Temnice je razmeroma plitvo vrezana in ploska. Dolinsko dno je široko od nekaj deset pa tja do 200 m in mokrotno. Celotno dolinsko dno je poplavno ogroženo, a so naselja večinoma zunaj dosega poplav. Nad dolinskim dnom so terase, kjer vladajo bolj suhe razmere. Te prehajajo v položna pobočja, ki se vzpenjajo v zaobljene griče. Kljub pogostim poplavam je v večjem delu ohranjen naravni potek struge s številnimi zavoji. Dolina je praktično v celoti obdelana in to večinoma prav do same struge. Posledično je pas vlagoljubne obrežne vegetacije zelo skromen in ozek. Nekdaj je poganjala številne obrate na vodni pogon, predvsem mline, ki jih je ob reki možno opazovati še danes.

V porečju zgornje Temnice prevladujejo manjša naselja, ki pa jih je, kljub temu da niso številčna, razmeroma veliko. Največje med njimi je Trebnje. V porečju zgornje Temenice prebiva blizu 10.000 prebivalcev. Značilna je prehodnost območja v smeri (S)Z–J(V), kar je botrovalo tudi razvoju prometnih povezav (železnica, stara regionalna cesta, nova avtocesta). Regija je razvojno naravnana in tudi gospodarsko uspešna.

Po Temeniški dolini potekajo glavne prometne povezave in poselitvene zgostitve.

Raziskovanje Temenice

Vodni in obvodni prostor Temenice je bogat, poučen, okoljsko pomemben in mestoma tudi privlačen. Pridruži se reki na območju Trebnjega, občuduj in raziskuj vodni ter obvodni prostor Temenice z vsemi čutili.

Slepa dolina

Slepe doline so rečne doline s stalnim vodotokom na kraškem površju, ki se slepo končajo pod strmim zaključnim pobočjem, kjer voda ponikne. Dolina zgornje Temenice, poleg Vremske doline oziroma doline notranjske Reke, velja za eno daljših slepih dolin v Sloveniji.

Sistem ponikev in požiralnikov

Temenica si je porečje izoblikovala na stiku vododržnih in vodoprepustnih kamnin, na tako imenovanem kontaktnem krasu. Vzhodno od Trebnjega priteče na prepustne apnence in pri Dolenjih Ponikvah prvič ponikne v številnih ponikvah ter požiralnikih, med seboj oddaljenih tudi do 2 km. Veliko ponorov niti ni uradno evidentiranih. Koliko ti jih uspe najti na terenu?

Suha struga

Temenica ob običajni količini vode pri naselju Dolenje Ponikve ponikne in svoj tok nadaljuje skozi kraško podzemlje proti izviru Zijalo. Ob obilnih padavinah se količina vode v strugi močno poveča. Tedaj ponikve in požiralniki ne zmorejo požreti vse vode, zaradi česar se površinski tok reke podaljša v smeri proti jugovzhodu. Tako Temenica, predno končno ponikne, še kakšen kilometer teče po običajno suhi strugi, ki je zarezana v pokrajino.

Ponikev ali požiralnik?

Ponikev je z naplavnino (rečnim sedimentom) prekrita odprtina, kamor izginja voda. Požiralnik je špranja ali brezno v živi skali, ki požira vodo. Na Temenici prevladujejo ponikve nad požiralniki. Urejena sta tudi dva umetno preoblikovana požiralnika ali katavotrona.

Katavotron

Med ponikvami in požiralniki so najbolj opazni katavotroni. Katavotron je umetno preoblikovana, zamrežena ponikev. Služil naj bi hitrejšemu odtekanju voda iz kraških polj v podzemlje. Na kraškh poljih v Sloveniji so jih v preteklosti pogosto postavljali. Na Temenici na Ponikvah sta dva, ostale ponikve in požiralniki so v naravnem stanju. Večina vode Temenice pride do katavotronov, včasih pa reka ponikne že gorvodno, ob obilnejših padavinah pa se lahko tok Temenice podaljša tudi za več kot en kilometer. Ker se na rešetki nabirajo različni predmeti in vejevje, ki jih reka prinaša s seboj, katavotroni potrebujejo redno vzdrževanje.

Dularjev mlin

V preteklosti so energetsko moč reke Temenice izkoriščali za pogon številnih mlinov in žag vzdolž celotnega toka. Po drugi svetovni vojni je bilo na Temenici še več kot 70 mlinov in žag. V bližini naselja Trebnje (od Zidanega Mostu do Ponikev) je bilo 7 objektov na vodni pogon, danes so vsi opuščeni. Dularjev mlin je zadnji mlin v zgornjem toku Temenice, predno Temenica prvič ponikne. Na pročelju mlina je razstavljenih več mlinskih kamnov, s katerimi so mleli žito.

Kmetijsko intenzivna pokrajina

Temenica je v spodnjem delu doline v okolici Ponikev s korozijo in nanosi ustvarila uravnano pokrajino in rodovitne prsti, kar je omogočilo razvoj intenzivnega kmetijstva. Obdelovalne površine ponekod segajo povsem do rečnega brega, kjer so izpodrinile celo vlagoljubno obrežno vegetacijo. Kmetijstvo v tem delu tako, poleg izpustov iz čistilne naprave, prometa in naselij, predstavlja enega ključnih pritiskov na Temenico in vpliva na poslabšanje kakovosti rečne vode.

Zakrajškov mlin

Zakrajškov mlin je bil zadnji delujoči mlin ob Temenici na območju Trebnjega, ki je svoja vrata dokončno zaprl v 90. letih 20. stoletja. Na kamnitem portalu mlina na Ponikvah je letnica 1873, prvi lastnik pa je bil Jože Radelj. Ker ni imel potomcev, je za svojega vzel sestrinega sina. Tako je mlin prešel v last rodbine Rozman. Rozmanovi so mlin modernizirali z žago. Po vojni je premožna družina Rozman padla v nemilost takratne oblasti, ki jim je mlin in okoliško zemljo nacionalizirala. Mlin je prešel v last Občine Trebnje. Ta je mlin leta 1954 prodala mlinarju Stanku Zakrajšku, ki se je kot mlinarjev vajenec učil pri sosednjem mlinu. Stavba je bila razdeljena na bivalni in gospodarski del. Ob mlinu si lahko ogledate pred leti obnovljene zapornice.

Mrtvi rokav

Ob rekah lahko ponekod zasledimo večje ali manjše mlake, ki so, kljub temu, da nimajo vidnega dotoka in odtoka, polne vode in življenja. Gre za mrtve ali opuščene rokave oziroma mrtvice, ki so bile ob naravnem spreminjanju rečnega toka odrezane od rečne struge. Da so del nekdanje struge, izdaja le njihov značilen potek v obliki rečnega rokava. Mrtvi rokav Temenice z imenom Mlaka se nahaja v bližini Gasilnega doma na Ponikvah. Številne mrtve rokave je človek v preteklosti že izsušil.

Komunalna čistilna naprava

Čistilna naprava je naprava za čiščenje odpadne vode do te mere, da ni več škodljiva za okolje. Zmogljivost čistilne naprave se meri v populacijskih ekvivalentih (PE), ki je enota za obremenjevanje voda, kar ustreza onesnaževanju, ki ga povzroča en prebivalec na dan (to je približno 150 l odpadne vode na dan). Čistilna naprava Trebnje ima zmogljivost 12.000 PE. Zgrajena je bila leta 1983, nato pa večkrat posodobljena in nadgrajena. Omogoča mehansko, biološko in delno terciarno čiščenje odplak iz kanalizacijskega sistema Trebnje in Dolenja Nemška vas. Na čistilni napravi sprejemajo tudi greznične odplake iz enot razpršene poselitve in imajo urejeno dehidracijo blata. Iztok iz čistilne naprave je v reko Temenico, in sicer med 10 in 20 litrov/sekundo.

Rastlinska čistilna naprava

Rastlinske čistilne naprave posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. Sestavljajo jo gredice, postavljene v vodi ena za drugo. V njih so posajene močvirske rastline, ki so sposobne očistiti vodo. Iz odpadnih voda odstranjujejo organske snovi, spojine dušika, fosforja, težkih kovin in druge strupene snovi. Da potencialno onesnažena meteorna voda z avtoceste ne bi direktno odtekla v vodotok, je bil umetno vzpostavljen sistem filtracije z rastlinami.

Gričarjev mlin

Gričarjev mlin na Podborštu je bil eden večjih mlinov na Temenici, v dveh nadstropjih in z več prizidki. Na oboku vrat je zapisana letnica 1936.

Trebnje nekoč

Voda je vir življenja. Zato ne preseneča, da je bila Temeniška dolina že ob prihodu Rimljanov gosto poseljena. Poselitev z avtohtonim prebivalstvom ne dokazujejo le arheološki ostanki, marveč tudi tedanje ime Trebnjega - Praetorium Latobicorum. Ime opozarja na utrjeno obcestno postojanko, ki je morala imeti izvor v civilnem naselju, poimenovanem po prvotnih prebivalcih - keltskih Latobikih. O gosti naseljenosti Trebnjega v rimski dobi pričajo rimski grobovi, napisni kamni, ostanki zidov, novci in stare posode, ki so bili najdeni v mestu in okolici ter ob trasi tedanje glavne rimske ceste. Na to obdobje spominjajo tudi miljni kamen, kamniti relief s tremi poprsji v veži župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja ter kamniti lev na vrhu stopnišča pri Trebanjskem gradu.

Trebnje danes

Trebnje je danes največje naselje ob Temenici in je pomembno regionalno središče. Primerjava rabe tal iz franciscejskega katastra iz konca 19. stoletja in današnje rabe tal nam razkrije številne spremembe, ki jih je obvodni prostor Temenice v Trebnjem doživel v zadnjih 100 letih. Zelo so se povečale pozidane površine, zmanjšala so se območja poplavnih ravnic, zaradi izgradnje prometne infrastrukture se je večkrat spremenil potek rečne struge, zmanjšal se je delež njiv in povečal delež travnikov. Več je grajenega in manj naravnega okolja, kar ima vpliv na količino in kakovost vode ter vodne habitate.

Razgledišče na Odrgi

Z razgledišča na Odrgi je lep razgled na Trebnje, ki je umeščeno na terase Temenice. Severno od Trebnjega se Temeniška dolina dvigne v vzpeti svet Posavskega hribovja z najvišjim vrhom Kum (1220 m). Na severovzhodu pokrajina prehaja v Mirnsko dolino z aluvialnimi nanosi reke Mirne. Vzhodno se razteza gričevnat svet (Krško gričevje), ki predstavlja zahodno mejo vinorodnega okoliša Dolenjske. Na jugu se pokrajina dvigne v Trebni vrh s 581 m nadmorske višine, nato pa se prevesi v Dobrniško kotlino ali uvalo, ki je del Suhe krajine, ene najbolj kraških pokrajin v Sloveniji. Po Temeniški dolini potekajo glavne prometnice in poselitvena zgostitev.

Poplavna pokrajina

Dno doline Temenice tvori med 50 in 200 m široka poplavna ravnica. Gre za uravnano in mokrotno obrečno pokrajino, ki je nastala zaradi razmeroma pogostih poplav. Poplavam se je v veliki meri prilagodil tudi človek s svojimi dejavnostmi in rabo tal. Naselja so tako večinoma odmaknjena od rečne struge, njivske površine najdemo na nekoliko višje ležečih in sušnejših terasah, neposredno ob reki pa prevladujejo travniki.

Melioracijski jarki

Na zamočvirjenih delih poplavne ravnice na dnu doline ob Temenici zasledimo številne melioracijske jarke. Gre za antropogeno izkopane kanale, ki služijo izsuševanju tal z namenom izboljšanja njihove rodovitnosti oziroma pridobivanja obdelovalnih površin.

Pragovi

Na Temenici je moč opaziti veliko pragov. Njihov osnovni namen je tako povišanje vodne gladine in s tem življenjskega prostora za vodne organizme kot tudi bogatenje vode s kisikom, ko ta slapi preko njih. Pragovi pa imajo tudi negativne posledice, saj vplivajo na počasnejši tok reke, oteženo prehajanje vodnih organizmov ter posledično drobljenje rečnih habitatov.

Črni izpusti

Neposredno pod naseljem Trebnje se v Temenico izliva nekaj manjših potokov, v katere se domnevno vsaj deloma izliva ali vanje vdira meteorna voda naselja, najverjetneje pa tudi voda iz kanalizacije. Ti potoki so zato močno obremenjeni z različnimi onesnažili (predvsem z nitrati, fosfati, amonijem in kloridi), posledično vplivajo na slabšo kakovost Temenice in s tem na slabše življenjske pogoje za vodne in obvodne organizme.

Preoblikovana struga

Temenica je dobršen del svojega toka v naravnem stanju, kar pomeni, da se potek njene struge zaradi hidromorfoloških procesov (erozija, akumulacija) počasi, a neprestano spreminja. Na posameznih odsekih, kjer želimo ohraniti obstoječ potek struge, na primer pri premostitvah, v bližini pragov ali na območjih, ki jih varujemo pred poplavami, pa je struga antropogeno preoblikovana, izravnana, poglobljena in utrjena s kamnitim bregom. S tem pa so prekinjeni tudi naravni procesi njega preoblikovanja.

Perišče s tablico visoke vode

Perišče ob Temenici spominja na čase, ko so ljudje rečno vodo s pridom uporabljali v najrazličnejše namene – med drugim tudi za pranje. Po vodo za pitje pa so pogosto hodili k bližnjim izvirom, ki so bili manj onesnaženi in tako bolj primerni od reke. Ob perišču je postavljena tablica visoke vode.

Trebanjski grad

Trebanjski grad (imenovan tudi Treffen, po prvih lastnikih) je bil zgrajen okoli leta 1000, prvič pa se omenja leta 1386. Okoli leta 1530 so ga močno utrdili zaradi turške nevarnosti in ga predelali v masivno renesančno poslopje pravokotnega tlorisa s tremi četverokotnimi in enim okroglim stolpom. Na Valvasorjevi upodobitvi Trebanjskega gradu iz konca 17. stoletja je, sicer v prostorsko nenatančni postavitvi, upodobljena tudi Temenica z napisom v nemščini Temenizfluss.

Nekdanje kopališče

Nekdaj je bilo na Temenici v Trebnjem urejeno kopališče. Rečno strugo so lokalni prebivalci pregradili z zapornicami, po tleh so položili ploščice, uredili dostop (stopnice), kabine za preoblačenje, mize in klopi. Starejši domačini še znajo povedati, da so se tu naučili plavati, na Temenici so prirejali vodne igre. Danes je plavanje, glede na ekološko in kemično stanje reke, nemogoče. O nekdanjem kopališču pričajo ostanki zapornic in stopnice.

Vodomerna postaja

Vodomerna postaja pri Rožnem Vrhu na reki Temenici deluje od leta 1956 in beleži podatke o vodostaju, pretoku in temperaturi reke. Temenica ima dežno-snežni režim z največ vode jeseni in spomladi ter najmanj poleti in pozimi. Povprečna količina vode v strugi se skozi desetletja neprestano zmanjšuje. Slednje je deloma posledica segrevanja podnebja in s tem večjega izhlapevanja, deloma večje rabe vode iz vrtin v povirju Temenice za vodooskrbo Trebnjega z okolico, deloma pa tudi zaradi opuščanja tradicionalnega urejanja vodotokov za potrebe mlinarstva in žagarstva, ki je med drugim vključevalo tudi mašenje ponikev in požiralnikov v strugi.

Vlagoljubna obvodna vegetacija

Vegetacija ob vodotokih praviloma sestoji iz različnih grmovnih in drevesnih vrst, ki za svoje uspevanje potrebujejo obilico vode in svetlobe: različne vrste vrb, jelša, hrast dob, črni topol, veliki jesen idr. Tudi ob Temenici najdemo vlagoljubno obvodno vegetacijo, ki pa je zaradi antropogene rabe obvodnega prostora marsikje zelo okrnjena.

Pregrade pri Zemljančevem mlinu

Z namenom izkoriščanja rečnega toka, razporeditve vodne moči in zaščite pred poplavami človek že od nekdaj postavlja rečne pregrade. Številni mlini na Temenici so danes opuščeni (primer Zemljančevega mlina), rečni tok pa ostaja oviran s pregradami. Rečne pregrade so eden glavnih razlogov za slabo stanje rečnih habitatov, zlasti rib, saj preprečujejo selitve med drstišči. V Sloveniji imamo po ocenah v povprečju na vsakih 500 m eno pregrado, višjo od 20 cm, ki je neprehodna za večino vodnih organizmov. V številnih državah že potekajo programi odstranjevanja rečnih pregrad. Manjše pregrade se lahko prilagodi z nasutjem (kot so to storili pri Zemljančevem mlinu), pri večjih pregradah pa je potrebna izgradnja vzporedne ribje steze.

Premeščanje rečne struge

Človek že od nekdaj želi krotiti Temenico. Z namenom utrjevanja rečnih bregov je večkrat preoblikoval rečno strugo, jo zajezil, obzidal, preusmeril rečni tok na mlinsko kolo, narejeni so bili številni melioracijski jarki za izsuševanje močvirnatih travnikov, najizrazitejšim spremembam pa je bila Temenica podvržena ob gradnji prometne infrastrukture. Rečno strugo Temenice se je večkrat prestavljalo: konec 19. stoletja zaradi gradnje dolenjske železnice, v petdesetih letih 20. stoletja zaradi gradnje glavne prometne povezave med Ljubljano in Zagrebom, leta 2010 pa je bila po Temeniški dolini zgrajena še avtocesta. Na poseg človeka nam nakazuje, če je rečna struga nenavadno ravna.

Invazivne vrste in pomen zasajanja obrežne zarasti

Obstoječi pasovi obrežne vegetacije ob Temenici v Trebnjem so pretežno ozki ter večinoma sestojijo zgolj iz grmovnega rastlinstva in le posameznih dreves. Odsotnost zadostne obrežne zarasti ne zagotavlja vseh potencialnih ekosistemskih storitev, odprte površine ob vodi pa, zaradi obilice svetlobe in vode, predstavljajo tudi zelo primerna rastišča in s tem potencialno nevarnost za razrast tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst. Zato je na mestih pomanjkanja obvodne vegetacije potrebno umetno dosajanje obrežne zarasti.

Opuščena mlinščica

Mlinščica je antropogeno speljan potek vodnega toka na mlinske kamne ali žago, nato pa se praviloma vrne v rečno strugo. Marsikje ob Temenici o nekdanji mlinarski dejavnosti pričajo le še opuščene mlinščice in ostanki pregrad na rečnem toku.

Rečni zavoj, okljuk ali meander

Ko reka priteče na ravnino, se njena strmec in moč znatno zmanjšata. Zaradi neravnin v rečni strugi se na teh odsekih praviloma izoblikuje vijugast tok poln rečnih zavojev, ki jim rečemo tudi okljuki ali meandri. Rečni zavoji se zaradi izpodjedanja rečnega brega na zunanji strani in odlaganja rečnega gradiva na notranji strani neprestano spreminjajo in potujejo z reko.

Zatrepna dolina in izvir Zijalo

Zijalo je 35 m visoka pečina na koncu zatrepne doline, ki se tudi imenuje Zijalo. Tu Temenica po krajšem podzemnem toku ponovno izvira v številnih izvirih. Zatrepna dolina Zijalo se razširi pri Biški vasi, pri Mirni Peči je široka 1 km, zaključi pa se s slepo dolino pod Vrhovim, kjer Temenica še drugič ponikne. Zijalo je s številnimi izviri, jamskim sistemom in obrežno vegetacijo privlačna točka za raziskovanje Temenice. Med Zijalom in Ponikvami tudi poteka planinska pot.

Vstopna točka za raziskovanje Temenice na postajališču za avtodome

Vstopna točka za raziskovanje Temenice je umeščena na oziroma v neposredno bližino postajališča za avtodome. V sklopu projekta Rusalka smo nekdanjo opuščeno Petrolovo črpalko preuredili v postajališče za avtodome, s čimer smo sanirali degradirano območje neposredno ob reki Temenici in hkrati omogočili nadaljnji razvoj zelenega turizma v naši občini. Na postajališču za avtodome smo postavili informativno tablo s kratkim opisom Temenice in ilustriranim zemljevidom, ki obiskovalce željne poučnega, okoljsko odgovornega ali turistično zanimivega raziskovanja Temenice usmerja na aplikacijo, na kateri se trenutno nahajate tudi vi.